DELAVNICA: Lahko povzročim okoljsko škodo? Preverite tveganja! – ZRAK
Direktiva o okoljski odgovornosti in slovenski Zakon o varstvu okolja jasno določata, da je povzročitelj okoljske škode ali neposredne nevarnosti take škode skladno z načelom »onesnaževalec plača« odgovoren za njeno preprečevanje in sanacijo. Odgovoren je za škodo, ki jo povzroči zavarovanim vrstam in njihovim habitatom, vodam in tlom, in sicer ne glede na to ali gre za neposreden vpliv na naštete posebne dele okolja ali pa za posredno škodovanje preko onesnaževanja zraka.
Ker podjetja premalokrat pomislijo, da lahko tudi njihove emisije v zrak povzročijo okoljsko škodo, je bila v torek, 21. maja, v okviru projekta EcoLex Life organizirana prav posebna brezplačna delavnica »Lahko povzročim okoljsko škodo? Preverite tveganja! – osrednja tema: ZRAK«.
Na delavnici smo uvodni del namenili predstavitvi instituta okoljske odgovornosti in orodjem, ki smo jih razvili v okviru projekta EcoLex Life. Skupaj z udeleženci smo rešili tudi vprašalnik IT Orodja za oceno okoljskih tveganj, s pomočjo katerega lahko vsako podjetje prepozna kritične točke, ki predstavljajo potencialno nevarnost za povzročitev okoljske škode. Bistvena dodana vrednost orodja je poročilo, ki se na koncu vprašalnika izpiše vsakemu uporabniku, in sicer prilagojeno, glede na stanje v njegovem podjetju. Poročilo zajema dodatna pojasnila zakonodajnih zahtev in potencialnih nevarnosti ter navodila in priporočila, vključno z uporabnimi povezavami do čistopisov predpisov in drugih pomembnih informacij.
Osrednja tema tokratne delavnice je bila namenjena problematiki onesnaženosti zraka, ki lahko v določenih primerih rezultira tudi v okoljski škodi in okoljski odgovornosti onesnaževalca. Ta je v primeru povzročitve okoljske škode primoran izvesti sanacijske ukrepe, prav tako pa mora kriti tudi stroške teh ukrepov. Mag. Benjamin Lukan iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je vsem udeležencem predstavil postopke in metode ugotavljanja onesnaženosti zraka ter sodelovanje z Agencijo RS za okolje, ki lahko v postopku ugotavljanja okoljske škode laboratorij zaprosi za strokovno mnenje in pomoč pri ugotavljanju odgovornega onesnaževalca.
Delavnico smo strnili z ugotovitvijo, da je redni monitoring emisij snovi v zrak eden izmed dobrih preventivnih ukrepov, s katerim lahko podjetje kontrolira in obvladuje svoja tveganja za povzročitev okoljske škode. Glede na dejstvo, da lahko Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izmeri prisotnost in koncentracijo najrazličnejših onesnaževal ter da je v primerih okoljskih nesreč pomembno onesnaževala čim prej identificirati, je obveščanje in sodelovanje z laboratorijem eden izmed pomembnih korakov v postopkih ugotavljanja odgovornih onesnaževalcev in sanacije okoljskih škod.