31 05 2019

DELAVNICA: Lahko povzročim okoljsko škodo? Preverite tveganja! – VODA in TLA

V okviru projekta EcoLex Life je bila v četrtek, 30.5.2019, organizirana brezplačna delavnica »Lahko povzročim okoljsko škodo? Preverite tveganja! – osrednja tema: VODA in TLA«.

Skladno z Zakonom o varstvu okolja je okoljska škoda na vodah vsaka škoda z večjim škodljivim vplivom na ekološko, kemijsko, količinsko stanje ali ekološki potencial vode, razen če gre za dopustne izjeme pri izpolnjevanju ciljev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja voda po predpisih o vodah.

Okoljska škoda, povzročena tlom, je vsako onesnaženje z emisijami v, na ali pod tla, ki lahko ogrozi zdravje ljudi in presega predpisane standarde kakovosti tal iz 23. člena Zakona o varstvu okolja.

Pravila okoljske odgovornosti od vsakega izvajalca poklicne dejavnosti, ki povzroči okoljsko škodo na vodah in/ali tleh zahtevajo izvedbo sanacijskih ukrepov in kritje stroškov teh ukrepov. S sanacijo morajo poškodovano okolje povrniti v prvotno (referenčno) stanje, ki je obstajalo pred nastankom škode.

Udeleženci delavnice so poleg ključnih pravil sistema okoljske odgovornosti spoznali tudi nova EcoLex orodja, s pomočjo katerih lahko spoznajo zahteve zakonodaje in prepoznajo tveganja za nastanek okoljske škode, ki izhajajo iz njihove dejavnosti. Na delavnici je bil izveden tudi praktični prikaz uporabe Orodja za oceno okoljskih tveganj, ki uporabnika seznani z njegovimi tveganji za povzročitev okoljske škode, poleg tega pa mu nudi tudi brezplačne nasvete in priporočila, vključno s povezavami do čistopisov predpisov, ki jih mora upoštevati.

Posebnost tokratne delavnice je bila predstavitev zahtev okoljske zakonodaje, ki se nanašajo na varstvo voda in tal. Posebna pozornost je bila posvečena tudi postopku ugotavljanja referenčnega stanja, ki je bistveno pri presoji obsega okoljske škode in določitvi sanacijskih ukrepov, katerih stroške mora kriti posamezni onesnaževalec. Razpolaganje z informacijami o stanju tal in bližnjih vod še pred začetkom izvajanja poklicne dejavnosti je namreč ključno pri dokazovanju odgovornosti izvajalca poklicne dejavnosti.

Gospa Polona Druks Gajšek, strokovnjakinja s področja varstva okolja, je kot primer dobre prakse omenila, da tuji investitorji največkrat še pred nakupom zemljišča preverijo in dokumentirajo stanje tal in vod v bližini oziroma pod zemljiščem, s čimer se izognejo nepotrebnim stroškom v fazi pridobivanja dovoljenj oziroma višjim stroškom sanacijskih ukrepov. Poleg tega je poudarila, da je za obvladovanje okoljskih tveganj za vsako podjetje pomembno, da:
– opredeli seznam nevarnih snovi, ki se skladiščijo, uporabljajo, proizvajajo ali izpuščajo na območju izvajanja poklicne dejavnosti;
– ugotovi in opiše možnosti onesnaženja tal, podzemne vode in drugih voda v bližini;
– redno pregleduje čistilne naprave, talne površine in njihove zunanje zaščitne plasti, opremo, skladiščne posode, cevovode in gradbene proizvode, namenjene skladiščenju, ravnanju ali transportu nevarnih snovi oziroma preprečevanju razlitja nevarnih snovi ter opremo, ki opozarja, da so se nevarne snovi razlile (prišle v stik s talnimi površinami ali varnostno opremo);
– zbira in hrani podatke o referenčnem stanju oziroma rezultate preteklih meritev stanja tal in vod ter dokazila o obstoju preteklih bremen;
– redno preverja morebitne vplive svoje dejavnosti na vode in tla, pri čemer je ključna kvalitetna in strokovna izdelava opazovalnih mest (vrtin);
– zaposlene seznani s tveganji, preventivni ukrepi in postopki ravnanja v primeru neposredne nevarnosti za povzročitev okoljske škode oziroma že nastale okoljske škode.