Skladno z določbo 110.a člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in načelom »onesnaževalec plača« so vsi izvajalci poklicnih dejavnosti (podjetja, obrtniki, samostojni podjetniki posamezniki, izvajalci gospodarskih javnih služb itd.) odgovorni za preprečevanje neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode in za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode.

Izvajalci tistih aktivnosti, ki jih zakon šteje za potencialno ali dejansko tvegane za zdravje ljudi ali okolje, so objektivno odgovorni za povzročitev okoljske škode zavarovanim rastlinskim in živalskim vrstam, njihovim habitatom, vodam in tlom oziroma za povzročitev neposredne nevarnosti take škode. To pomeni, da bodo morali v primeru povzročitve okoljske škode ali neposredne nevarnosti nastanka take škode izvesti preprečevalne in sanacijske ukrepe ter kriti njihove stroške, in sicer tudi v primeru, da so ravnali z vso potrebno skrbnostjo in zadostili vsem zakonodajnim zahtevam (ne glede na krivdo). V postopku se ne bo ugotavljalo, ali je morda okoljska škoda nastala zato, ker so ravnali namenoma ali malomarno, saj zadostuje že samo dejstvo, da se ukvarjajo z aktivnostjo, ki jo zakon šteje kot dejansko ali potencialno tvegano za zdravje ljudi ali okolje.

Objektivno bodo odgovarjali vsi tisti, katerih dejavnost vključuje:

1. obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (t. i. IED naprave, 68. člen ZVO-1 v povezavi z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega),

2. ravnanje z odpadki, vključno z zbiranjem, prevozom, predelavo in odstranjevanjem odpadkov in nevarnih odpadkov ter ravnanje po zaprtju naprave za odstranjevanje odpadkov in nevarnih odpadkov, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje ali potrdilo o vpisu v evidenco po tem zakonu, razen vnašanja blata iz komunalnih čistilnih naprav v tla, obdelanega do standarda, predpisanega za vnos snovi v tla zaradi kmetovanja (82. člen ZVO-1 v povezavi z Uredbo o odpadkih in Uredbo o odlagališčih odpadkov in drugimi področnimi uredbami),

3. izpuščanje nevarnih snovi z odvajanjem odpadne vode v površinske ali podzemne vode, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (82. člen ZVO-1 v povezavi s predpisi, izdanimi na podlagi 17. in 19. člena ZVO-1, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo),

4. izpuščanje ali vbrizgavanje onesnaževal v površinske ali podzemne vode, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (82. člen ZVO-1 v povezavi s predpisi, izdanimi na podlagi 17. in 19. člena ZVO-1),

5. obratovanje naprave, ki povzroča onesnaževanje okolja z emisijami določenih snovi v zrak in za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (82. člen ZVO-1 v povezavi s predpisi, izdanimi na podlagi 17. in 19. člena ZVO-1, Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja),

6. proizvodnja, uporaba, skladiščenje, predelava, polnjenje, izpust v okolje ali prevoz znotraj obrata nevarnih snovi ali pripravkov po predpisih o kemikalijah, fitofarmacevtskih sredstev po predpisih o fitofarmacevtskih sredstvih in biocidnih proizvodov po predpisih o biocidnih proizvodih (Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic, Zakon o kemikalijah, Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi, Uredba o izvajanju uredb (EU) o dostopnosti biocidnih proizvodov na trgu in njihovi uporabi),

7. odvzem in zajezitev vode, za katero je predpisana pridobitev vodne pravice po predpisih o vodah (125. in 136. člen Zakona o vodah),

8. ravnanje z rudarskimi odpadki, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (Uredba o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin),

9. prevoz nevarnega blaga ali onesnaževal po cesti, železnici, notranjih plovnih poteh, po morju ali zraku (Zakon o prevozu nevarnega blaga),

10. delo z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtih sistemih, njihovo namerno sproščanje v okolje ali dajanje v promet skladno s predpisi o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, vključno s prevozom gensko spremenjenih organizmov (Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi in Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov), in

11. čezmejno pošiljanje odpadkov, za katero je treba pridobiti dovoljenje ali je prepovedano po predpisih EU, ki urejajo pošiljanje odpadkov (Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o pošiljkah odpadkov).

 
Izvajalci zgoraj navedenih dejavnosti bodo v primeru povzročitve okoljske škode oziroma neposredne nevarnosti za nastanek take škode dolžni izvesti preprečevalne in sanacijske ukrepe ter kriti stroške teh ukrepov, vključno s stroški ugotavljanja okoljske škode, vodenja upravnega postopka in zbiranja podatkov ter stroški spremljanja in nadzora izvajanja ukrepov.

V sklop ukrepov, ki jih bodo morali izvesti, spadajo tudi kompenzacijski sanacijski ukrepi. Skladno z načelom »onesnaževalec plača« mora povzročitelj okoljske škode okolje povrniti v prvotno stanje in nadomestiti začasne izgube naravnih virov. Začasne izgube namreč nastajajo od trenutka nastanka škode do takrat, ko se v okolju vzpostavi prvotno stanje. V tem vmesnem času okolje trpi dodatne izgube, saj na primer še vedno nima enakega števila vrst, osebkov, kakovosti habitata, vode itd. in ne more opravljati vseh svojih ekoloških vlog. Kot sanacija tako ne zadostuje le povrnitev okolja v prvotno stanje. Poleg tega mora onesnaževalec izvesti tudi kompenzacijske ukrepe, s katerimi izvede dodatne izboljšave v okolju (na istem območju ali na nadomestnem območju) in z njimi kompenzira izgube, ki jih je okolje utrpelo v vmesnem času.

 Izvajalci aktivnosti, ki niso na seznamu tveganih, prav tako odgovarjajo za povzročitev okoljske škode zavarovanim rastlinskim in živalskim vrstam in njihovim habitatom oziroma za povzročitev neposredne nevarnosti take škode, vendar le pod pogojem, da se jim dokaže, da so ravnali namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost).

Izognite se odgovornosti s pomočjo brezplačnega Orodja za oceno okoljskih tveganj:

• je interaktivna aplikacija, s pomočjo katere lahko v 15 minutah ugotovite, kakšna so vaša tveganja za povzročitev okoljske škode;

• končni rezultat je podrobnejše poročilo s pojasnili in priporočili za učinkovitejše obvladovanje vaših tveganj.

Več informacij o okoljski odgovornosti lahko najdete pod zavihkom Zakonodaja – Okoljska odgovornost.