DELAVNICA: Intervencija ob okoljskih nesrečah – združimo moči
Za nami je zadnja EcoLex Life delavnica, ki se je odvila 24. oktobra v Hiši EU v Ljubljani pod naslovom »Intervencija ob okoljskih nesrečah – združimo moči«
Skupaj s predstavniki policije, Agencije RS za okolje ter strokovnjakov, ki so med drugim sodelovali tudi pri intervenciji ob požaru v družbi Kemis d.o.o., smo udeležencem delavnice predstavili vloge in pristojnosti posameznih služb in organov pri intervencijah v primerih okoljskih nesreč.
Tudi tokrat smo delavnico otvorili s kratko predstavitvijo sistema okoljske odgovornosti. Lea Tomažič, vsebinski vodja projekta EcoLex Life, je udeležencem pojasnila pravila Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) o odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode. Ta določajo, da mora vsak izvajalec poklicne dejavnosti, ki povzroči okoljsko škodo ali neposredno nevarnost take škode izvesti preprečevalne in sanacijske ukrepe ter sam kriti tudi stroške teh ukrepov. Poškodovano okolje mora povrniti v prvotno (referenčno) stanje, kar mu z odločbo, v kateri se določijo tudi sanacijski ukrepi, odredi Agencija RS za okolje.
Agencija RS za okolje je torej pristojna za ugotavljanje odgovornega onesnaževalca, obsega okoljske škode in izbiro ustreznih sanacijskih ukrepov. V ta namen mora na kraju nesreče oceniti škodo, ki je nastala samemu okolju, analizirati vzorce in ugotoviti na kakšen način bi lahko okolje povrnili v prvotno stanje. Ko ugotovi tudi kdo je odgovorni povzročitelj, mu z odločbo naloži izvedbo sanacijskih ukrepov.
Podobno tudi policija ugotavlja obseg škode v okolju in išče morebitne odgovorne osebe, vendar njen cilj ni povrnitev okolja v prvotno stanje, ampak zbiranje dokazov za utemeljitev kazenske odgovornosti osebe, ki je kriva za nastanek okoljske škode. Kazenski zakonik namreč vsebuje tudi kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine (32. poglavje Kazenskega zakonika), za katere je zagrožena zaporna kazen.
Mag. Miha Skubic z Agencije RS za okolje je opozoril na pomanjkljivo obveščanje agencije o nastanku okoljske škode, saj še vedno ni določeno, kdo mora agenciji sporočiti, da je prišlo do okoljske nesreče. Pogosto se tako zgodi, da so o dogodku obveščeni šele preko medijev, kar pa onemogoča pravočasno zavarovanje dokazov in oceno okoljske škode.
Gospod Benjamin Franca s policije je v svoji predstavitvi izpostavil tudi pomanjkljivo opremo policistov, zdravstvenih delavcev in drugih, ki so nepogrešljivi na kraju okoljske nesreče. V primeru gorenja nevarnih snovi imajo le gasilci primerno zaščitno opremo, ki ščiti celotno telo in dihala, kar pa bi bilo potrebno zagotoviti tudi vsem ostali službam, ki sodelujejo ob intervencijah v primerih uhajanja nevarnih snovi.
Na delavnici smo tako spoznali, da je intervencijski postopek v primeru okoljske nesreče v večini primerov zelo zahteven in od pristojnih organov zahteva tesno sodelovanje ter hitro ukrepanje. Poleg nudenja pomoči ponesrečencem in ukrepov za zavarovanje premoženja pa je potrebno zavarovati tudi vode, tla ter živalske in rastlinske vrste.
Benjamin Svenšek, poveljnik Gasilske zveze Vrhnika, nam je predstavil naloge in pristojnosti gasilcev, ki med drugim obsegajo:
– preprečevanje iztekanja in uhajanja nevarnih snovi v okolje;
– gašenje nevarnih snovi v primeru požara z vodo ali peno;
– postavljanje barier na vodotokih;
– dekontaminacija ljudi, opreme;
– sodelovanje z enotama mobilnih laboratorijev (ELME, MEEL) za pridobivanje prvih podatkov o nevarnih snoveh na terenu.
Tudi gasilci ugotavljajo, da bi bilo potrebno na državni ravni organizirati posebno skupino za okoljske nesreče, sestavljeno iz predstavnikov vseh strokovnih služb, ki so v takih primerih potrebne za vzorčenje, analize in posredovanje navodil in napotkov občanom. Na ta način bi zagotovili pravočasno obveščanje vseh služb, organov in javnosti ter boljše sodelovanje vseh vpletenih.
Da potrebujemo boljše sodelovanje in usklajeno delovanje državnih institucij in strokovnih služb ter korektno medijsko poročanje, je opozoril tudi dr. Peter Rodič, poveljnik Civilne zaščite Vrhnika. Z udeležencem delavnice je delil svoje znanje o nevarnih snoveh in izkušnje pri gašenju požara v družbi Kemis d.o.o., pri čemer je izpostavil:
– ocenjevanje ogroženosti;
– izvajanje evakuacije;
– sodelovanje s centrom 112;
– medijsko poročanje, novinarske konference;
– organizacijo dekontaminacije;
– aktiviranje enote ELME;
– obveščanje.