Category: Dogodki

Poročilo z delavnice Obvladovanje okoljske odgovornosti s tujimi strokovnjaki

Na pobudo Ministrstva za okolje in prostor je v okviru projekta EcoLex Life, ki ga izvaja družba Tax-Fin-Lex, od 21. do 23. januarja 2019 potekala tridnevna specializirana delavnica o institutu okoljske odgovornosti. Vsebina delavnice je izhajala iz Direktive o okoljski odgovornosti, saj je prav ta v vseh članicah EU vpeljala pravila okoljske odgovornosti, ki temeljijo na načelu onesnaževalec plača.

Delavnico sta vodila tuja strokovnjaka, ekotoksikolog dr. Joshua Lipton in Jennifer Peers, višja sodelavka in znanstvenica v organizaciji ABT Associates. V uvodnem delu delavnice je zbrane nagovoril tudi minister za okolje in prostor Jure Leben in izpostavil: »Delavnice kot je današnja izboljšajo učinkovitost okoljskega prava. Z optimizmom me navdaja takšna številčna udeležba. Največji izziv pri ohranjanju zelene Slovenije je namreč ozaveščanje, pri tem ohranjanju pa vsak od nas igra odločilno vlogo. Tu ne mislim le podjetja, ampak mora vsak posameznik prevzeti breme morebitnega onesnaževanja.«

Med udeleženci delavnice je bil tudi dr. Hans Lopatta iz EU Direktorata za okolje, ki je opozoril na pomen Direktive o okoljski odgovornosti in dejstvo, da okoljska škoda v državah EU povzroča neprekinjeno izgubljanje biodiverzitete na evropskih tleh: »Na nivoju Evropske komisije tako trenutno delamo na večletnem programu dela 2017 – 2020 za izboljšanje izvajanja Direktive o okoljski odgovornosti na področju baze znanja, finančne varnosti za kritje okoljske škode, splošnega razumevanja direktive, administrativnih podpor in ocenitve programa usposabljanja.«

Tudi glavni cilj projekta EcoLex Life je ozaveščanje vseh deležnikov o okoljski odgovornosti, s posebnim poudarkom na ozaveščanju gospodarskih subjektov, ki se svoje odgovornosti in možnih posledic okoljske škode še vedno v polnosti ne zavedajo. Delavnica je tako bila zasnovana v dveh sklopih – prvi je bil namenjen širšemu krogu deležnikov in je pokrival bistvene poudarke Direkive o okoljski odgovornosti, drugi pa je bil specializiran in namenjen osebam, ki se pri svojem delu osredno ali neposredno srečujejo z obvladovanjem okoljskih tveganj, presojanju in ocenjevanju primerov okoljskih škod ali vodenju postopkov sanacijskih ukrepov. Dogodka se je udeležilo okoli 50 udeležencev, med njimi tudi predstavniki večjih gospodarskih družb, okoljski inženirji in predstavniki vseh ključnih državnih organov, ki delujejo na področju varstva okolja.

Prvi dan delavnice sta predavatelja predstavila glavne poudarke direktive, in sicer načelo onesnaževalec plača, različne oblike sanacijskih ukrepov, postopek ugotavljanja, ali gre za primer okoljske škode, standarde različnih oblik okoljske odgovornosti, možne ugovore, vloge in dolžnosti pristojnih državnih organov ter onesnaževalcev. Na praktičnem primeru sta predstavila tudi analizo enakovrednosti virov in druge možne pristope pri določitvi sanacijskih ukrepov. Ker je kombiniranje sanacijskih ukrepov zelo kompleksen strokovni proces, v katerem se združuje znanje večjega števila strok ob hkratnem upoštevanju ekonomskih vplivov, so bili vsi ti vidiki na delavnici nazorno predstavljeni tudi s pomočjo študije slovenskega primera okoljske škode. Udeleženci so spoznali, da mora povzročitelj okoljske škode povrniti okolje v prvotno stanje, pri čemer jih je najbolj presenetila dodatna zahteva po nadomestitvi začasnih izgub naravnih virov. Začasne izgube namreč nastajajo od datuma nastale škode do takrat, ko se v okolju vzpostavi prvotno stanje. V tem vmesnem času okolje trpi dodatne izgube, saj na primer še vedno nima enakega števila vrst, osebkov, kakovosti habitata, vode itd. in ne more opravljati vseh svojih ekoloških vlog. Kot sanacija tako ne zadostuje le povrnitev okolja v prvotno stanje. Poleg tega mora onesnaževalec izvesti tudi kompenzacijske ukrepe, s katerimi izvede dodatne izboljšave v okolju (na istem območju ali na nadomestnem območju) in z njimi kompenzira izgube, ki jih je okolje utrpelo v vmesnem času.

Jennifer Peers, višja sodelavka in znanstvenica v organizaciji ABT Associates, ki svoje raziskovanje usmerja v raziskovanje vplivov onesnaževanja in podnebnih sprememb na okolje, je izpostavila: »Pomembno se mi zdi, da podjetja slišijo več o svojih odgovornostih in načinih, kako lahko pomagajo pri ohranjanju okolja. Še posebej se bomo posvetili področju kompenzacijskega izboljšanja zemlje, kjer države Evropske unije še niso veliko naredile. Tako bomo pogledali primere tega koraka uresničevanja Direktive o okoljski odgovornosti.«
Ekotoksikolog dr. Joshua Lipton, je med drugim izpostavil, da je za podjetja pomembno, da vedo, kako lahko izboljšajo svoj odziv na okoljske incidente. »Današnja delavnica je pomembna, saj smo temo okoljske odgovornosti personalizirali, se o njej pogovarjali in jo tako naredili bolj dostopno in manj zastrašujočo za uporabnike.« je pojasnil.

Drugi in tretji dan delavnice sta udeležence popeljala skozi natančne analize in kalkulacije okoljske škode, potrebnih sanacijskih ukrepov in obveznosti onesnaževalcev ter pristojnih organov. Spoznavanje zahtev instituta okoljske odgovornosti je med drugim potekalo tudi preko sodelovanja v delovnih skupinah, katerim sta predavatelja v reševanje razdelila praktične primere. Udeleženci so izpostavili pomembnost in koristnost sodelovanja različnih profilov oziroma predstavnikov različnih državnih organov in institucij, ki imajo v postopkih presojanja in sanacije primerov okoljskih škod ključno vlogo. Kot organizatorji smo dobili kar nekaj prošenj po organiziranju podobnih delavnic, kjer bi na primer vsako leto obnavljali znanje in reševali fiktivne primere, vse z namenom priprav na morebitne potrebe po hitrem in učinkovitem odzivu na nepričakovane okoljske nesreče.

Dr. Joshua Lipton o dobrem orodju za državo in podjetja, s katerim lahko skupaj izboljšajo zaščito okolja in njegovo sanacijo

Ljubljana, 21. januar 2019 – »Ne pustite, da je popolnost sovražnik dobrega. Za mnoge je namreč Direktiva o okoljski odgovornosti nepoznana, čudna, drugačna in tako jih namesto, da se lotijo njenega izvajanja, zaustavi strah, da je ne bodo izvedli pravilno. Danes zato na enostaven način razlagamo implementacijo direktive, da se ta ne bo zdela zastrašujoča in breme, ampak dobro orodje za državo in podjejta, da skupaj izboljšajo zaščito okolja in njegovo sanacijo,« je na današnji specializirani delavnici »Obvladovanje okoljske odgovornosti« s tujimi strokovnjaki, ki danes poteka v okviru projekta EcoLex Life na Gospodarski zbornici Slovenije, izpostavil dr. Joshua Lipton. Udeleženci, predvsem predstavniki podjetij in okoljski menedžerji, se seznanjajo z zahtevami Direktive o okoljski odgovornosti. Delavnica izpostavlja predvsem vidik preventivnih ukrepov in metode določanja obsega sanacijskih ukrepov v primeru povzročitve okoljske škode ali neposredne nevarnosti take škode. Dr. Joshui Liptonu, ekotoksikologu, se je pridružila tudi okoljska znanstvenica Jennifer Peers.

Tudi dr. Hans Lopatta iz EU Direktorata za okolje, ki je že maja lani na I. mednarodni konferenci v Sloveniji opozoril na pomen Direktive o okoljski odgovornosti, ki temelji na principu, da onesnaževalec plača, je izrazil zadovoljstvo, da se v Sloveniji zopet sreča z izvajalci direktive. Vse več okoljskih nesreč, ki se dogajajo v državah EU, namreč povzroča neprekinjeno izgubljanje biodiverzitete na evropskih tleh: »Na nivoju Evropske komisije tako trenutno delamo na večletnem programu dela 2017 – 2020 za izboljšanje Direktive o okoljski odgovornosti na področju baze znanja, finančne varnosti za kritje možne škode, splošnega razumevanja direktive, administrativne podpore in ocenitve programa usposabljanja.«

Specializirana delavnica »Obvladovanje okoljske odgovornosti« je tridnevni dogodek, ki se ga je danes udeležilo okoli 50 udeležencev. Prvi dan delavnice je namenjen splošni predstavitvi Direktive o okoljski odgovornosti za predstavnike podjetij in okoljske inženirje. Poleg predstavitve značilnosti implementacije in uporabe direktive so udeleženci pregledali tudi metode določanja enakovrednosti virov ter se seznanili z načinom določanja obsega sanacije.

Jennifer Peers, višja sodelavka in znanstvenica v organizaciji ABT Associates, ki svoje raziskovanje usmerja v raziskovanje vplivov onesnaževanja in podnebnih sprememb na okolje, je izpostavila: »Pomembno se mi zdi, da podjetja slišijo več o svojih odgovornostih in načinih, kako lahko pomagajo pri ohranjanju okolja. Še posebej se bomo posvetili področju kompenzacijskega izboljšanja zemlje, kjer države Evropske unije še niso veliko naredile. Tako bomo pogledali primere tega koraka uresničevanja Direktive o okoljski odgovornosti.«

Ekotoksikolog dr. Joshua Lipton,  je med drugim izpostavil, da je za podjetja pomembno, da vedo, kako lahko izboljšajo svoj odziv na okoljske incidente. »Današnja delavnica je pomembna, saj smo temo okoljske odgovornosti personalizirali, se o njej pogovarjali in jo tako naredili bolj dostopno in manj zastrašujočo za uporabnike,« je pojasnil.

Program EcoLex Life uspešno povezuje vse deležnike na področju okoljske odgovornosti. Drugi in tretji dan delavnice bosta namreč namenjena predstavnikom državnih ustanov, ki morajo v konkretnih primerih z medsebojnim sodelovanjem ovrednotiti morebitno okoljsko škodo in izoblikovati ustrezne sanacijske ukrepe. Specializirana delavnica »Obvladovanje okoljske odgovornosti« je nastala na pobudo Ministrstva za okolje in prostor, in sicer v okviru projekta EcoLex Life, katerega nosilec je družba Tax-Fin-Lex in ki ga sofinancirata evropski finančni mehanizem LIFE in Ministrstvo za okolje in prostor. Glavni cilj projekta je namreč prav ozaveščanje vseh deležnikov o okoljski odgovornosti, s posebnim poudarkom na ozaveščanju gospodarskih subjektov, ki se svoje odgovornosti in možnih posledic okoljske škode še vedno v polnosti ne zavedajo. Anketa, ki so jo opravili izvajalci projekta, je namreč pokazala, da kar dve tretjini malih in srednje velikih podjetji ne pozna zakonskih podlag o odgovornosti za povzročeno okoljsko škodo.

V sredo, 19. decembra 2018, smo se udeležili strokovne delavnice na temo eko-inovacij, preprečevanja odpadkov in sistemskih pristopov k obvladovanju okolja, ki jo je GZS, Služba za varstvo okolja, organizirala pod okriljem SRIP (Strateška razvojno-inovacijska partnerstva) – Krožno gospodarstvo.

Delavnice so se udeležili predstavniki proizvodnih in storitvenih dejavnostih, predstavniki javnih komunalnih podjetij, MOP in nekaterih drugih institucij, ki se ukvarjajo z okoljskim področjem. V okviru moderirane razprave smo imeli priložnost predstaviti EcoLex Life projekt in uporabnost njegovih produktov. Navezali smo tudi stike z udeleženci, s katerimi bi lahko sodelovali pri nadaljnjem razvoju EcoLex storitev.

Slovenija je v Evropi med vodilnimi eko-inovatorji, vendar pa zaostaja pri učinkovitem ravnanju z viri. Tudi EcoLex Life z ozaveščanjem in interaktivnimi orodji podpira in spodbuja razvoj krožnega gospodarstva.

Preberite več novic o projektu EcoLex LIFE.

Zadnja letošnja EcoLex Life delavnica o ozaveščanju o okoljski odgovornosti je potekala 13.12.2018 v Hiši Evropske unije v Ljubljani.
Udeležili so se je predstavniki gospodarstva, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za kulturo, Inšpektorata za okolje in prostor, društev ter odvetništva.

Na kratko smo predstavili projekt EcoLex Life in brezplačne storitve, ki so na voljo na portalu ecolexlife.si, poleg tega pa tudi ključne poudarke same Direktive o okoljski odgovornosti. Osrednja tema delavnice so tokrat bile pomanjkljivosti, ki smo jih zaznali v zvezi z implementacijo Direktive o okoljski odgovornosti v Sloveniji. Med pomanjkljivostmi, ki smo jih zaznali, smo izpostavili osem najbolj vidnih, ki si jih lahko preberete na portalu ecolexlife.si. Gre predvsem za težave povezane z definiranjem referenčnega stanja in pojma »večji škodljivi vpliv«, ki se predpostavlja za utemeljitev okoljske odgovornosti. Opozorili smo tudi na pomanjkljivosti v zvezi z razmejitvijo pristojnosti med Inšpektoratom za okolje in prostor, Agencijo za okolje in Ministrstvom za okolje in prostor ter njihovim medsebojnim sodelovanjem. Med drugim smo omenili tudi dejstvo, da potencialni onesnaževalci (predvsem mali in srednje veliki gospodarski subjekti) še vedno niso dovolj ozaveščeni o okoljski odgovornosti in posledicah, ki lahko nastanejo v povezavi s povzročitvijo okoljske škode. Prav tako pa tudi dejstvo, da državljani in nevladne organizacije večkrat ne vedo kje oziroma komu lahko prijavijo okoljsko škodo ter kakšno vlogo lahko sami igrajo pri obvladovanju okoljskih rizikov.

Posebna gostja delavnice je tokrat bila sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je predstavila prizadevanja in cilje ministrstva na področju izboljšanja implementacije Direktive o okoljski odgovornosti. Na delavnici smo predstavili tudi praktični prikaz uporabe okoljskega portala EcoLex Life.

Delavnico smo strnili z mislijo, da imamo na področju okoljske odgovornosti še kar nekaj odprtih vprašanj, za katere upamo, da jih bo tudi ministrstvo čim prej sistemsko rešilo.

Preberite več novic o projektu EcoLex LIFE.

Konec novembra smo se udeležili dvodnevnega seminarja »The Environmental Liability directive (ELD) in Practice« (ELD v praksi), ki ga je v Bruslju organizirala Academy of European Law (Akademija za evropsko pravo). 
Seminarja so se udeležili strokovnjaki s področja okoljske odgovornosti iz različnih držav članic EU. Govorci so predstavili ključne izzive, ki jih prinaša Direktiva o okoljski odgovornosti, nacionalne izkušnje in priložnosti za izboljšave. Osredotočili so se predvsem na definiranje okoljske škode, izbiro in izvajanje ustreznih preventivnih in sanacijskih ukrepov ter uporabo finančnih mehanizmov za kritje obveznosti po direktivi.

Drugi dan srečanja smo imeli priložnost predstaviti tudi projekt ECoLex Life in razširili njegov doseg tudi izven meja Slovenije. Poleg ključnih ciljev in rezultatov projekta smo izpostavili izzive in pomanjkljivosti pri implementaciji Direktive o okoljski odgovornosti v Sloveniji, ki smo jih zaznali tekom izvajanja projekta. Podali pa smo tudi nekaj  idej, kako bi lahko stanje še izboljšali. O priložnostih, spremembah in prizadevanjih za izboljšanje implementacije Direktive o okoljski odgovornosti bomo govorili tudi na zadnji letošnji delavnici, 13. decembra, v Ljubljani.
Sodelovanje na seminarju smo izkoristili tudi za srečanje s predstavnikom nemškega zavarovalnega združenja (GDV), s katerim smo govorili o orodju za oceno tveganj ZÜRS, ki ga v Nemčiji uporabljajo pri oblikovanju zavarovalnih polic za zavarovanje okoljske odgovornosti. Za takšno zavarovanje se v Nemčiji pogosto odločijo tudi mala podjetja (npr. frizerski saloni), pri čemer pa je zavarovanje okoljske odgovornosti za njih največkrat vključeno kar v zavarovanje civilne odškodninske odgovornosti.

Sestali smo se tudi s predstavniki zavarovalniškega sektorja s Poljske in Italije, kjer je prav tako že dlje časa na voljo posebno zavarovanje okoljske odgovornosti. Predstavnika škotske agencije za okolje (SEPA) in britanskega oddelka za varstvo okolja (DEFRA) sta nam osvetlila postopek izdaje in ohranitve okoljevarstvenih dovoljenj na Škotskem in v Angliji, kjer je predpisan tudi letni prispevek za ohranjanje dovoljenja. Subjekti, ki kršijo predpise, morajo plačevati večji prispevek, lahko pa se jim določi tudi strožje dovoljenje, ki je dražje in bolj kontrolirano. V primeru, da želi subjekt prenehati z aktivnostmi, mora prav tako plačati »fee for surrender the permit«. S takšnim sistemom je mogoče financirati tudi boljši sistem kontrole. Primerjali smo tudi postopke in orodja s področja okoljske odgovornosti. Ugotovili smo, da orodje OPRA, ki so ga uporabljali za oceno tveganj za nastanek okoljske škode, ni več v uporabi, ker je bilo preveč komplicirano in da so sedaj uporabljajo poenostavljen postopek. Novo orodje, ki je na voljo v Veliki Britaniji, pa se imenuje DREAM (Dynamic regulatory effort assessment model).
Britanci so nas prehiteli tudi pri oblikovanju vloge za prijavo okoljske škode, ki v Sloveniji na žalost še ni na voljo, prav tako pa tudi s podrobnejšo ureditvijo sodelovanja pristojnih organov.

Na seminarju smo srečali tudi svetovalca Evropske komisije, gospoda Hansa Lopatto, ki je bil tudi eden izmed glavnih govorcev na naši Mednarodni konferenci o okoljski odgovornosti v Ljubljani, maja 2018. Izrazil je interes za obisk in udeležbo na specializiranem izobraževanju o Direktivi o okoljski odgovornosti, ki ga organiziramo v januarju 2019. Veseli nas zanimanje, ki ga Evropska komisija izkazuje za projekt EcoLex Life.

Zanimivosti iz držav članic

Izvedeli smo, da na Poljskem tudi zavarovalnice ozaveščajo gospodarske subjekte glede tveganj za nastanek okoljske škode in pomembnosti zavarovanja. Na Poljskem ima zavarovanje okoljske odgovornosti po grobi subjektivni oceni strokovnjakinje z zavarovalnega sektorja urejeno okoli 5% gospodarskih subjektov. V Grčiji imajo odprtih kar 82 ELD primerov (tj. primer okoljske škode kot jo definira Direktiva o okoljski odgovornosti). 21 primerov trenutno preiskujejo in preverjajo, ali gre za ELD primere, 26 pa jih je že zaključenih. Na nacionalni ravni je za obravnavo ELD primerov odgovorno Ministrstvo za okolje in energijo, na regionalni ravni pa kar 13 decentraliziranih organov (Committees for ELD).
V sosednji Italiji ena od zavarovalnic razmišlja tudi o uvedbi posebnega certifikata, ki bi ga prejeli produkti, ki manj obremenjujejo okolje oziroma predstavljajo manjše tveganje za okolje. Hkrati bi tak certifikat lahko predstavljal tudi pomembno konkurenčno prednost, saj bi potrošnike informiral in jim dal možnost izbire. S pridobljenim certifikatom bi bila subjektu dana tudi ugodnost pri ureditvi zavarovanja okoljske odgovornosti.
Zavarovanje okoljske odgovornosti je obvezno v 8 državah članicah EU (Bolgarija, Češka, Grčija, Madžarska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija). Večina držav članic ima še vedno prostovoljno shemo zavarovanja okoljske odgovornosti.