Za izboljšanje učinkovitosti okoljskega prava
Poročilo z delavnice Obvladovanje okoljske odgovornosti s tujimi strokovnjaki
Na pobudo Ministrstva za okolje in prostor je v okviru projekta EcoLex Life, ki ga izvaja družba Tax-Fin-Lex, od 21. do 23. januarja 2019 potekala tridnevna specializirana delavnica o institutu okoljske odgovornosti. Vsebina delavnice je izhajala iz Direktive o okoljski odgovornosti, saj je prav ta v vseh članicah EU vpeljala pravila okoljske odgovornosti, ki temeljijo na načelu onesnaževalec plača.
Delavnico sta vodila tuja strokovnjaka, ekotoksikolog dr. Joshua Lipton in Jennifer Peers, višja sodelavka in znanstvenica v organizaciji ABT Associates. V uvodnem delu delavnice je zbrane nagovoril tudi minister za okolje in prostor Jure Leben in izpostavil: »Delavnice kot je današnja izboljšajo učinkovitost okoljskega prava. Z optimizmom me navdaja takšna številčna udeležba. Največji izziv pri ohranjanju zelene Slovenije je namreč ozaveščanje, pri tem ohranjanju pa vsak od nas igra odločilno vlogo. Tu ne mislim le podjetja, ampak mora vsak posameznik prevzeti breme morebitnega onesnaževanja.«
Med udeleženci delavnice je bil tudi dr. Hans Lopatta iz EU Direktorata za okolje, ki je opozoril na pomen Direktive o okoljski odgovornosti in dejstvo, da okoljska škoda v državah EU povzroča neprekinjeno izgubljanje biodiverzitete na evropskih tleh: »Na nivoju Evropske komisije tako trenutno delamo na večletnem programu dela 2017 – 2020 za izboljšanje izvajanja Direktive o okoljski odgovornosti na področju baze znanja, finančne varnosti za kritje okoljske škode, splošnega razumevanja direktive, administrativnih podpor in ocenitve programa usposabljanja.«
Tudi glavni cilj projekta EcoLex Life je ozaveščanje vseh deležnikov o okoljski odgovornosti, s posebnim poudarkom na ozaveščanju gospodarskih subjektov, ki se svoje odgovornosti in možnih posledic okoljske škode še vedno v polnosti ne zavedajo. Delavnica je tako bila zasnovana v dveh sklopih – prvi je bil namenjen širšemu krogu deležnikov in je pokrival bistvene poudarke Direkive o okoljski odgovornosti, drugi pa je bil specializiran in namenjen osebam, ki se pri svojem delu osredno ali neposredno srečujejo z obvladovanjem okoljskih tveganj, presojanju in ocenjevanju primerov okoljskih škod ali vodenju postopkov sanacijskih ukrepov. Dogodka se je udeležilo okoli 50 udeležencev, med njimi tudi predstavniki večjih gospodarskih družb, okoljski inženirji in predstavniki vseh ključnih državnih organov, ki delujejo na področju varstva okolja.
Prvi dan delavnice sta predavatelja predstavila glavne poudarke direktive, in sicer načelo onesnaževalec plača, različne oblike sanacijskih ukrepov, postopek ugotavljanja, ali gre za primer okoljske škode, standarde različnih oblik okoljske odgovornosti, možne ugovore, vloge in dolžnosti pristojnih državnih organov ter onesnaževalcev. Na praktičnem primeru sta predstavila tudi analizo enakovrednosti virov in druge možne pristope pri določitvi sanacijskih ukrepov. Ker je kombiniranje sanacijskih ukrepov zelo kompleksen strokovni proces, v katerem se združuje znanje večjega števila strok ob hkratnem upoštevanju ekonomskih vplivov, so bili vsi ti vidiki na delavnici nazorno predstavljeni tudi s pomočjo študije slovenskega primera okoljske škode. Udeleženci so spoznali, da mora povzročitelj okoljske škode povrniti okolje v prvotno stanje, pri čemer jih je najbolj presenetila dodatna zahteva po nadomestitvi začasnih izgub naravnih virov. Začasne izgube namreč nastajajo od datuma nastale škode do takrat, ko se v okolju vzpostavi prvotno stanje. V tem vmesnem času okolje trpi dodatne izgube, saj na primer še vedno nima enakega števila vrst, osebkov, kakovosti habitata, vode itd. in ne more opravljati vseh svojih ekoloških vlog. Kot sanacija tako ne zadostuje le povrnitev okolja v prvotno stanje. Poleg tega mora onesnaževalec izvesti tudi kompenzacijske ukrepe, s katerimi izvede dodatne izboljšave v okolju (na istem območju ali na nadomestnem območju) in z njimi kompenzira izgube, ki jih je okolje utrpelo v vmesnem času.
Jennifer Peers, višja sodelavka in znanstvenica v organizaciji ABT Associates, ki svoje raziskovanje usmerja v raziskovanje vplivov onesnaževanja in podnebnih sprememb na okolje, je izpostavila: »Pomembno se mi zdi, da podjetja slišijo več o svojih odgovornostih in načinih, kako lahko pomagajo pri ohranjanju okolja. Še posebej se bomo posvetili področju kompenzacijskega izboljšanja zemlje, kjer države Evropske unije še niso veliko naredile. Tako bomo pogledali primere tega koraka uresničevanja Direktive o okoljski odgovornosti.«
Ekotoksikolog dr. Joshua Lipton, je med drugim izpostavil, da je za podjetja pomembno, da vedo, kako lahko izboljšajo svoj odziv na okoljske incidente. »Današnja delavnica je pomembna, saj smo temo okoljske odgovornosti personalizirali, se o njej pogovarjali in jo tako naredili bolj dostopno in manj zastrašujočo za uporabnike.« je pojasnil.
Drugi in tretji dan delavnice sta udeležence popeljala skozi natančne analize in kalkulacije okoljske škode, potrebnih sanacijskih ukrepov in obveznosti onesnaževalcev ter pristojnih organov. Spoznavanje zahtev instituta okoljske odgovornosti je med drugim potekalo tudi preko sodelovanja v delovnih skupinah, katerim sta predavatelja v reševanje razdelila praktične primere. Udeleženci so izpostavili pomembnost in koristnost sodelovanja različnih profilov oziroma predstavnikov različnih državnih organov in institucij, ki imajo v postopkih presojanja in sanacije primerov okoljskih škod ključno vlogo. Kot organizatorji smo dobili kar nekaj prošenj po organiziranju podobnih delavnic, kjer bi na primer vsako leto obnavljali znanje in reševali fiktivne primere, vse z namenom priprav na morebitne potrebe po hitrem in učinkovitem odzivu na nepričakovane okoljske nesreče.
