Anketa, ki smo jo izvedli med gospodarskimi subjekti, je pokazala, da kar dve tretjini malih in srednje velikih podjetij ne pozna zakonskih določb, ki urejajo odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode. Takšno pomanjkljivo znanje in premajhna ozaveščenost ima negativne posledice na delovanje teh družb, prav tako pa tudi na pristojne državne organe in okolje samo, saj je mogoče pričakovati več kršitev oziroma neustreznih ravnanj, posledično pa tudi več primerov okoljske škode in potreb po njeni sanaciji. Kršitve se kažejo predvsem v obliki opustitev dolžnih ravnanj, ki jih okoljska zakonodaja določa za primere neposredne nevarnosti okoljske škode oziroma že nastale okoljske škode (npr. izvajanje preprečevalnih in sanacijskih ukrepov, obveščanje Agencije RS za okolje o vseh primerih neposredne nevarnosti okoljske škode ali že nastale okoljske škode).
∗
Slaba tretjina malih gospodarskih družb je menila, da jih zakonodaja ne zavezuje k preprečevanju in sanaciji okoljske škode.
 ∗
Več kot polovica gospodarskih družb, ki so izpolnile našo anketo, svoje odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode nima zavarovane oziroma zavarovanje odgovornosti za okoljsko škodo enači s premoženjskim zavarovanjem. Med temi jih je skoraj ena tretjina izjavila, da nimajo potrebe po zavarovanju, manj kot ena tretjina pa je takšnih, ki niso našle ustreznega zavarovanja. Desetina gospodarskih družb meni, da je zavarovanje odgovornosti prevelik strošek, saj so kot razlog za neuporabo instrumentov finančnega jamstva navedle prav pomanjkanje finančnih sredstev. Ena tretjina gospodarskih družb, ki svoje odgovornosti nima zavarovane, razmišlja o zavarovanju, vendar se zanj še niso odločile.
∗
Temeljni finančni instrument, ki se v Republiki Sloveniji uporablja za zavarovanje odgovornosti za povzročeno škodo na premoženju, je zavarovanje splošne odgovornosti za škodo proti tretjim osebam. To zavarovanje je, po poročanju nekaterih zavarovalnic, sicer lahko razširjeno tudi na zavarovanje dela odgovornosti za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode, vendar pa so takšni primeri redki. V Sloveniji torej še nimamo praktično nobenih izkušenj s t. i. »ELD zavarovalnim produktom«, to je z zavarovanjem okoljske odgovornosti, ki bi temeljilo na Direktivi o okoljski odgovornosti 2004/35/ES.

1.
 Vspostavitev on-line platforme za okoljsko zakonodajo s štirimi komponentami: